O vulkanih
Kaj so vulkani?
Večina si vulkan predstavlja kot stožčasto goro z luknjo na sredini. V resnici so vulkani precej različni. Skupno jim je to, da imajo magmatsko ognjišče, ki se nahaja bolj ali manj globoko pod površjem, žrelo, razpoko ali sistem razpok, skozi katero se vulkanski material iz Zemljinih globin dovaja na površje, in samo odprtino na Zemljinem površju. Le ta je očem največkrat skrita, saj se večina vulkanov na Zemlji nahaja na oceanskem dnu.
Vrste vulkanov
Vulkane delimo glede na njihovo aktivnost, obliko in vrsto samega vulkanskega izbruha.
Aktivnost
Aktivni vulkani so tisti, ki lahko vsak čas izbruhnejo. Mirujoči vulkani ne bruhajo tudi več stoletij, nato pa lahko presenetijo z nenadno eksplozijsko erupcijo. Neaktivni vulkani pa ne kažejo prav nobenih znakov, da bodo še kdaj izbruhnili.
Oblika
Glede na obliko vulkana ločimo ščitaste in stožčaste vulkane ter stratovulkane, nekateri pa posebej izdvajajo še vulkanske razpoke. Posebna oblika vulkanov so maari, kakršen je bil tudi na območju današnjega Goričkega.
Ščitasti vulkani so podobni velikim ščitom, ki ležijo na trdni podlagi in so v obliki položne kupole. Ščitaste oblike nastanejo iz izlivov nizko viskozne bazaltne lave ali nanosov velikih količin piroklastičnega materiala.
Stožčasti vulkani imajo obliko stožca, ki je sestavljen iz tefre, ki se je odlagala skozi zgodovino izbruha vulkana. Običajno so zelo simetrični in imajo globoke kraterje. Stratovulkani pa so veliki vulkani, prav tako stožčaste oblike, sestavljeni iz menjajočih se plasti tefre in lave.
V bližini stikov med dvema razmikajočima tektonskima ploščama lahko iz razpok bruha magma oziroma lava. Ti vulkani oziroma vulkanske razpoke so običajno na oceanskem dnu na tako imenovanih oceanskih hrbtih.
Maar je vulkanski krater nizkega reliefa. Vulkanski izbruhi so zaradi stika magme, ki prihaja iz zgornjih delov Zemljinega plašča in stika z vodo precej eksplozivni. Krater je običajno zalit z vodo.
Supervulkani
Supervulkani so vulkani, ki lahko izbruhnejo več kot 1.000 km3 materiala. To pa je toliko, da bi lahko celotno Slovenijo prekrili z 50 metrov debelo plastjo vulkanskih kamnin. Nastanejo na območjih vročih točk, vendar se magma ne more izliti na površje. Nabira se pod površjem in vse bolj in bolj pritiska na Zemljino skorjo. Ko pritisk vendarle naraste toliko, da magma v siloviti eksploziji pride na površje, nastane izbruh, katerega posledice zazna celotna Zemlja.
Izumiranje
Veliki ali dolgotrajni izbruhi supervulkanov imajo posledice za podnebje in s tem na življenje na Zemlji. Vulkanski prah prekrije Zemljo in nastane tako imenovana atomska zima. Ta prepreči sončevi svetlobi, da pride do površja planeta. Ker ni fotosinteze, rastline začno umirati, prekine se prehanjevalni krog in življenje začne izumirati. Eden največjih takšnih dogodkov se je zgodil na meji med permom in triasom, oziroma med starejšim in srednjim zemeljskem vekom, to je pred 250 milijoni let. Takrat je izumrlo skoraj 96% življenja v morju in več kot 70% življenja na kopnem. Tedaj je bruhal vulkan v današnji Sibiriji lavo bazaltne sestave. Izlivni bazalti naj bi prvotno prekrili kar 7 milijonov km2, skupna količina izbruhane lave pa je ocenjena med 1 in 4 milijone km3. Tudi dinozavri naj bi po mnenju nekaterih znanstvenikov dokončno izumrli zaradi izbruha supervulkana in ne zaradi padca meteorita.
Seznam supervulkanov
Na Zemlji je šest supervulkanov: Yellowstone, Long Valley in Valles Caldera v ZDA, Lake Toba v Indoneziji, vulkan Taupo na Novi Zelandiji in Kaldera Aira na Japonskem.
Zanimivosti
- Ali ste vedeli, da Smrekovec ni bil nikoli vulkan s stožčasto goro in luknjo na sredini? Več o tem
- Ali ste vedeli, da najvišja gora, če bi jo morali prehoditi od vznožja do vrha, ni Everest v Himalaji, pač pa vulkan Mauna Kea na Havajih, ki ima od oceanskega dna do vrha kar 10.100 metrov?
- Želite preveriti kateri vulkani so trenutno aktivni? Kliknite tukaj.
